Vlada je ob sproščanju ukrepov sprejela odlok v katerem uporaba zaščitne kirurške maske ostaja obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih. S tem maske ostajajo del vzgojno – izobraževalnega procesa. Znova opozarjamo, da so otroci edini, ki nosijo maske po več ur skupaj, tako ves čas bivanja v šoli, na poti v in iz šole (malica, kosilo, športna vzgoja so kratkotrajna izjema). Mlajši otroci tudi v podaljšanem bivanju.
Skoraj dve leti smo že priča epidemiološkim ukrepom, ki posegajo v integriteto otrok. Ob sprostitvi pogoja PCT v zaprtih prostorih se poraja vprašanje, kaj pravzaprav želimo doseči z nadaljevanjem uporabe mask pri pouku. Na nesmiselnost uporabe mask pri otrocih so strokovnjaki opozarjali že precej časa nazaj (med drugim tudi CDC, Center za kontrolo bolezni v ZDA), saj je v študiji dokazal, da maske ne preprečujejo širjenja virusa. Ne samo, da je takšen ukrep nesmiseln in se ga zato opušča v veliko evropskih državah, temveč je tudi škodljiv. Nenehna uporaba mask je škodljiva, saj omejuje dihanje in preprečujeprepoznavanje obrazne mimike, ki je pomemben del nebesedne komunikacije in čustvenega opismenjevanja. Maske prav tako otrokom preprečujejo odpraviti težave pri opismenjevanju, branju in gradnji socialnih veščin.
Na to opozarja tudi psihologinja Vida Gostenčnik v svojem članku Kaj je manjše zlo? Šolanje pod koronskimi ukrepi v šoli ali šolanje na daljavo:
- Identifikacija z masko dolgoročno vodi v krizo identitete. Mlajši kot so otroci, hitreje in močneje se bodo z masko identificirali. Že sedaj so znani primeri, kjer je otrok ob odvzemu maske zapadel v panični jok, saj se je brez pokritega obraza počutili tako razgaljenega kot če bi ga slekli.
- Prepoznavanje obrazne mimike je pomemben del čustvenega opismenjevanja.
Zaradi pokrite polovice obraza učiteljev bo otrok razvil patološki odnos do avtoritete:
prekomerni konformizem, dehumanizacija, prizadet bo razvoj otrokovega moralnega presojanja. Prekriti obrazi sovrstnikov predstavljajo oviro v razvoju socialno čustvene inteligentnosti otroka, onemogočijo sočutje in razvoj socialnih veščin, s čimer je prizadeta sposobnost vzpostavljanja psihološke intime ter zdravih medosebnih odnosov. Posledično lahko nastopijo: socialna anksioznost, depresija, občutek osamljenosti, paranoidnost ali pa prekomerna sumničavost, patološko ljubosumje.
- Otrokom prve triade, ki imajo težave z učenjem branja, pisanja ali z izgovorjavo, nošenje mask težave potencira ter preprečuje, da bi jih odpravili.
- Maska otroku neprestano sporoča, da ni ok, če se izraža. Še več – maska, ki pokriva usta, je neverbalen ukaz za prepoved izražanja in zato povzroča potlačevanje čustev in impulzov, kar se lahko manifestira v obliki najrazličnejše patologije: čustvena zavrtost, anksioznost, panični napadi, acting-out oz. infantilno razbremenjevanje impulzov, hiperaktivnost (ADHD), tiki, vse vrste motenj pozornosti, disleksija, jecljanje, epilepsija, nespečnost …
- Iz psihološkega vidika pa je zelo zgovorna tudi simbolna sporočilnost maske. Maska je simbol suženjstva, zato je med sadomazohistično spolno prakso skorajda nepogrešljiv pripomoček. Suženj/mazohist med sadomazohističnim ritualom zadržuje impulze pod popolno kontrolo in dominanco »sadista« vse dokler le ta s popolno nadvlado prisili mazohista, da se preda nemoči, kar povzroči popolno izgubo kontrole nad sabo in hkratno orgazmično sprostitev impulzov. Tako je prav zaradi nošenja mask pri otrocih pričakovati porast mazohističnih nagnjenj, motenj v kontroli izločanja blata, več otrok bo razvilo t. i. analni karakter (S. Freud), katerega osebnostne značilnosti so ekscesivna natančnost, rigidnost in kompulzivna obsesivnost. Med mladostniki se bo najverjetneje povečalo število tistih s sadomazohističnimi spolnimi nagnjenji.
- Otroci so s strani učiteljev (avtoritete) sprejeti le z masko na obrazu, četudi so zdravi. Kot smo spoznali v uvodnem delu, je otrok (za sprejetost s strani njemu pomembnih oseb) pripravljen marsikaj pretrpeti. Tako bo otrok brez upiranja nosil masko, četudi mu bo neprijetno in bo zaradi tega doživljal stisko. Na ta način se nevede ujame v začaran krog čustvene zlorabe, ki v primeru, da ostaja nerazrešena, vodi v zavračanje sebe, nevarno nizko samopodobo, depresijo, samomorilnost, zaključuje psihologinja.
V Sloveniji še vedno ni bila opravljena nobena študija o vplivih dolgotrajnega nošenja mask pri otrocih iz strani stroke, ki ukrepe odreja. Sprašujemo se ali smo ponovno na pragu norosti? Odlok Vlade RS predvideva, da otrokom ni treba mask nositi v restavraciji, v kolikor so gosti sedeči za mizo, četudi se tam zadržujejo nekaj ur, pri druženju, morajo pa jih imeti v šoli. Učenci in dijaki v šolah preživijo tudi po 7 ur in več, s prevozi tudi po 9 ur dihajo pod masko.
Absurdnost tega ukrepa je še toliko večja ob dejstvu, da so v šoli otroci v mehurčku v matični učilnici, medtem ko se v gostinskem lokalu lahko nahaja neomejeno število oseb iz različnih okolij.
Iz dosedanje prakse smo se naučili marsikaj. Zato danes (s pomočjo študij ali iz pedagoške prakse) z zanesljivostjo vemo:
- Da bolezen Covid-19 otrokom in učencem ni nevarna bolezen in prehaja v endemijo (kar je pred kratkim poudarila tudi slovenska infektološka stroka!),
- da so otroci v posameznem oddelku (mehurčku) zbolevali kljub nošnji mask ves čas pouka, prav tako ne testiranje ali cepljenje, kar dokazuje, da ni sorazmernosti ukrepov,
- da učenci ne znajo rokovati z masko; ta se valja po tleh, po glavi, rokah, pri prehranjevanju, nato pa jo učenci nataknejo nazaj na usta,
- da maska otrokom ves čas pouka zmanjšuje koncentracijo, spomin, ponekod pa poročajo, da so učenci imeli nerazložljive slabosti, glavobole celo vrtoglavice,
- da se vpliv nošenja mask že kaže v psihološkem razvoju otrok in mladostnikov, saj pravijo, da se brez maske počutijo razgaljeni, kar je znak za alarm,
- da lahko viruse in druge bolezni preprečujemo tudi z drugimi epidemiološkimi ukrepi, ki smo jih upoštevali že prej: higiena rok in kašlja in ostajanje doma ob morebitnih znakih slabega počutja.
Iz zgoraj naštetih razlogov zahtevamo, da Vlada RS nemudoma ukine maske pri učencih/dijakih/študentih v ustanovah, kjer sta primarna bit vzgoja in izobraževanje, saj jim že dve leti posega v telesno in duševno integriteto.
Obenem pa opozarjamo, da je skrajni čas, da se osredotočimo na odpravo negativnih posledic dvoletnega eksperimentiranja v vzgoji in izobraževanju brez strokovne podlage in otrokom priskrbimo ustrezno strokovno pomoč. Le ta je namreč že pred epidemijo bila okrnjena in mnogim nedostopna. Pričakujemo, da bo vlada nemudoma priskrbela sredstva in strokovnjake za izvedbo le te. Nujno je sodelovanje in povezovanje vseh strokovnih delavcev pedagoške in zdravstvene stroke skupaj s starši.
S spoštovanjem,
Sindikat ZVIZ Sonce Slovenije
Polonca Krobat, dipl. vzg. mag . mz.
Aleksandra Kostanjevec, dipl. trž. komun.
Bojana Pustinek, prof. zgo. in soc.
Katarina Bošnjak, prof. spec. in rehab. ped.
Sindikat Združenje staršev Sonce Slovenije
Klavdija Podjed, spec. med. posl.
Koper, 20.2.2022