Odziv Sindikata ZVIZ Sonce Slovenije na Predlog pravilnika o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v
nadaljevanju Predlog Pravilnika)

Zadeva: Odziv Sindikata ZVIZ Sonce Slovenije na Predlog pravilnika o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v
nadaljevanju Predlog Pravilnika):

V Sindikatu zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (ZVIZ) Sonce Slovenije pozdravljamo
odločitev, da se je država odločila urediti napredovanje vzgojiteljev – pomočnikov vzgojiteljev
in podajamo naslednje stališče. Menimo, da rešitev za najslabše plačane zaposlene v sektorju
vzgoje in izobraževanja ni le tovrstna sprememba. Pri naši oceni, ali predlog Pravilnika
upošteva temeljno zahtevo po objektivnih merilih za vrednotenje dela in vrednotenje
sposobnosti ter napredovanja, izhajamo iz načela pravičnega zaslužka in enakega plačila za
delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka in za vse enake možnosti do napredovanja pri
delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti.1 Uvodoma
poudarjamo, da mora predlog Pravilnika spoštovati temeljna načela Evropske socialne listine –
spremenjene, Uradni list RS, št. 24/1999 (10. 4. 1999) – MP, št. 7/99, ki zavezuje Republiko
Slovenijo, in sicer v 4. členu ne zahteva le enakega plačila za enako delo, temveč določa pravico
do enakega plačila za delo enake vrednosti. Odbor (Council of Europe) je poudaril, da je za
spoštovanje te določbe potrebno dvoje: pravni red države mora zagotavljati enako plačilo za
enako delo v predpisih in praksi; v državi morajo biti ustrezni ukrepi za izenačitev plačila delavk
in delavcev za delo enake vrednosti (tu se predpostavlja obstoj oziroma določitev o b j e k t i
v n i h m e r i l za vrednotenje dela).2

Zato bi bilo n u j n o najprej zvišati izhodiščne plačne razrede za tehnično-administrativni
kader, vzgojitelje – pomočnike vzgojiteljev, spremljevalce, negovalce, laborante, saj ko gre za
navedene poklice, zgoraj navedena načela, ki zavezujejo Republiko Slovenijo niso spoštovana.
Menimo, da je skladno z navedenimi načeli tudi za laborante, spremljevalce in negovalce otrok
s posebnimi potrebami potrebno omogočiti napredovanje v nazive, saj so tudi oni pomemben
1 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah je bil podpisan 16. decembra 1966 New
Yorku, veljati pa je začel 3. januarja 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992 (Uradni list RS, št. 35/92 – MP,
št. 9/92). Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, podobno kot Mednarodni pakt o
državljanskih in političnih pravicah, izhaja iz Splošne deklaracije človekovih pravic ter njeno vsebino prevaja
v pravno zavezujoče določbe. Zavezuje države pogodbenice k zagotavljanju ekonomskih, socialnih in
kulturnih pravic, ki so t. i. druga generacija človekovih pravic. 7. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih,
socialnih in kulturnih pravicah, določa: Države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do
pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zlasti zagotavljajo: a) nagrado, s katero sta vsem delavcem
zagotovljena vsaj: i) pravičen zaslužek in enako plačilo za delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka;
zlasti mora biti ženskam zajamčeno, da njihovi delovni pogoji niso težji od pogojev, ki so jih deležni moški in
da prejemajo za enako delo enako plačilo kot moški; ii) človeka vredno življenje zanje in za njihove družine
v skladu z določbami tega Pakta; b) zdrave in varne delovne pogoje; c) za vse enako možnost napredovanja
pri delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti; d) počitek, prosti
čas, ustrezno omejitev delovnega časa in periodičen plačan dopust ter nadomestilo za praznične dni.
2
dr. Barbara Kresal: »Pravna ureditev plače«, str. 79, BONEX ZALOŽBA; Ljubljana 2001.
del vzgojno-izobraževalnega procesa in po stopnji izobrazbe enakovredni vzgojiteljem –
pomočnikom vzgojiteljev.
Ob tem pa ponovno opozarjamo, da napredovanje v naziv višji svetnik še vedno ni urejeno, kar
je nedopustno, pozablja se tudi na napredovanje organizatorjev zdravstveno-higienskega
režima, ki je prav tako enakovreden strokovni kader.
Kot rečeno, pozdravljamo ureditev nazivov – a s tem minimalne plače vzgojiteljev –
pomočnikov ne bodo zvišane !; njihov izhodiščni razred je postavljen prenizko in uskladitev letega je nujna !
V prihodnjih vrsticah so naše pripombe glede samega Predloga pravilnika o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Pogoji
za napredovanje, ki so določeni, pravzaprav onemogočajo napredovanje.
● V predlogu je prečrtana alinea:
»enoletno vodenje kluba ali sekcije izven zavoda, v katerega so vključeni udeleženci
izobraževanja ter se navezuje na vzgojno delo z učenci ali drugimi udeleženci izobraževanja in
usposabljanja«,
ki je ovrednotena z dvema točkama. Menimo, da je delo z otroki izven zavoda prav tako
pomemben del dela z mladimi, saj utrjuje in razvija potenciale otroka, razvija otrokova močna
področja, otroci se ob tem še dodatno urijo v sodelovanju in razvijajo zdravo tekmovalnost.
Tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo je namreč pomemben del pedagoškega procesa. V
primeru, da zaposlen v VIZ vodi klub ali sekcijo izven zavoda in dokaže, da je njegovo delo v
dobrobit otrok, potem bi se to moralo upoštevati tudi pri napredovanju.
● V predlogu je prečrtana alinea:
»enoletno vodenje študijskih skupin«,
ki je prav tako ovrednotena z dvema točkama. Predavatelj na študijskih skupinah se mora za
svoje delo pripraviti, pripraviti lastne primere prakse, saj je le v tem primeru predavanje
smiselno, zanimivo in služi svojemu namenu – učenju od stanovskih kolegov. Izvajanje
študijskih skupin s strani zaposlenih na Zavodu za šolstvu ne odraža dejanskega utripa dela v
vrtčevskih skupinah in razredih, zato so ljudje praktiki nujni pri izvajanju le-teh.
● V predlogu se dosedanja 4. točka, ki postane 3. točka, spremeni tako, da se glasi:
»prva objava avtorskega znanstvenega članka v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji«.
Do sedaj je veljalo, da se je vrednotila prva objava avtorskega strokovnega članka (s strokovno
tematiko, ki vsebuje uvod, jedro in zaključek), sedaj pa se zahteva znanstveni članek, kar je
nedopustno, saj smo zaposleni v vzgoji in izobraževanju strokovni delavci in ne znanstveni
raziskovalci. Znanstveni članki morajo biti recenzirani s strani vodilnih strokovnjakov s
področja, ki ga članek obravnava. S črtanjem strokovnih člankov iz točkovanja za nazive, se
zmanjšuje možnost napredovanja za zaposlene v VIZ, hkrati pa se bo zmanjšalo tudi število
člankov. S tem se bo izgubil izjemno pomemben del prenosa dobrih praks med zaposlenimi.
● V predlogu se črta »možnost točkovanja prve objave samostojnega avtorskega
strokovnega članka v časopisu ali pedagoški reviji«, ostane le objava treh didaktičnih
nalog, objava priredbe glasbenega dela ali objava lastne skladbe.
Strokovni članki v strokovnih revijah ali časopisih so za zaposlene v VIZ izjemnega pomena,
saj si zaposleni tako izmenjujemo primere dobre prakse, delimo ideje, nove prijeme. S črtanjem
tega dela se bo število strokovnih člankov zmanjšalo, doseg prenosa dobrih praks pa bo le
lokalno in ne več široko, tudi izven meja Slovenije. Hkrati se s spremembo tega člena
zaposlenim v VIZ pomembno zmanjša možnost napredovanja v naziv svetnik.
● V predlogu se spremeni do sedaj veljaven člen tako, da mora samostojna predstavitev
biti del plenarnega dela mednarodne konference ali kongresa, najmanj tretjina
udeležencev kongresa mora biti iz vsaj petih tujih držav, predavanje posameznika mora
trajati vsaj 20 minut, hkrati pa mora celotna predstavitev biti objavljena v tujem jeziku
v zborniku kongresa ali konference.
V praksi so mednarodne konference pripravljene tako, da je plenarni del rezerviran za vrhunske
strokovnjake – raziskovalce, mnogokrat le-ti prihajajo iz tujine, njihova predavanja pa so
dodana vrednost za slušatelje. Strokovni delavci smo v plenarni del konference težko uvrščeni
in praktično bo iz te alinee skoraj nemogoče dobiti potrebne točke za napredovanje v naziv.
Med končnimi določbami je tudi dodatna omejitev, saj se potrdila izdana na mednarodnem
kongresu, konferenci ali posvetu upoštevajo le, če so izdana v obdobju med 1. septembrom
2020 in 31. avgustom 2022, kar pomeni da bodo zaposleni, ki so na mednarodnih dogodkih
sodelovali pred 1. septembrom 2020 in teh potrdil še niso uspeli uporabiti, izgubili dragocene
4 točke.
Z načrtovano spremembo bo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju možnost napredovanja v
naziv svetnik zelo otežena, mnogim onemogočena, zaposleni v vzgoji in izobraževanju pa so
neenakopravno obravnavani napram ostalim zaposlenim v javnem sektorju, prav tako so
zaposleni diskriminirani z omejitvijo skupnega napredovanja do upokojitve.
NAPREDOVANJE VZGOJITELJEV POMOČNIKOV
Točkovanje za napredovanja vzgojiteljev – pomočnikov deluje le kopija točkovnika
vzgojiteljev predšolskih otrok. Menimo, da je to povsem neprimerno, za vzgojitelje pomočnike
je zahtevana nižja raven izobrazbe od vzgojiteljev in učiteljev, prav tako se njihov opis del in
nalog razlikuje od opisa del in nalog vzgojitelja z enotnim pravilnikom se jim otežuje možnost
napredovanja oziroma pravilnik dokazuje nepoznavanje področja predšolske vzgoje. Ena izmed
neprimernih alinej, ki ni dodelana, je:
(5) »izvedba dveh plavalnih, smučarskih ali drugih tečajev«. Po dosedanji zakonodaji, v kateri
so pomočniki vzgojiteljev zelo poniževalno obravnavani, vzgojitelji pomočniki ne smejo brez
vzgojitelja zapustiti področje vrtca – torej se lahko brez prisotnosti vzgojitelja gibljejo le znotraj
ograje vrtca. Sprašujemo se, kako bodo potem lahko izvedli tečaj in pridobili točke?
Drug takšen spodrsljaj pa je (6) »triletno organizacijsko vodenje enote vrtca z vsaj štirimi
oddelki«. V 8. členu Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje je
določeno, da je vodja vrtca lahko le vzgojitelj, svetovalni delavec ali pomočnik ravnatelja, ki
to delo opravlja v okviru svojih nalog.
Za opravljanje dela vzgojitelja – pomočnika vzgojitelja bi bilo potrebno izdelati poseben
točkovnik za napredovanje in jim olajšati možnost pridobivanja naziva, s tem pa dvig plačnih
razredov. Hkrati manjka določilo, koliko plačnih razredov določen naziv prinese, kako bo s
pridobljenimi plačnimi razredi, saj trenutno vzgojitelj pomočnik vzgojitelja lahko napreduje z
ocenami za 10 plačnih razredov, v 16 členu ZSPJS je namreč določilo, da lahko zaposleni, kjer
je mogoče napredovanje v nazive napreduje le za 5 plačnih razredov. Torej se z uvedbo
napredovanja v nazive plača vzgojiteljev pomočnikov vzgojiteljev ne bo zvišala ampak bodo
napredovanje le spremenjeno, na koncu pa bodo ostali na enakem kot so bili.
Na delovnih mestih vzgojiteljev – pomočnikov vzgojiteljev so zaposleni tudi diplomirani
vzgojitelji. Manjka določilo, kako bo z nazivi v primeru, ko bo delavec zamenjal delovno mesto
in prešel na delovno mesto vzgojitelja (višji nivo). V primeru, da se naziv ne prenese navzgor
(kar se nikjer in je tudi zakonsko omejeno), bo takšen delavec oškodovan, saj bo točke porabil
za napredovanje na nižjem nivoju in bo kot vzgojitelj pri pridobivanju točk za napredovanje v
naziv ponovno na začetku.
SKLEPNO:

  1. odst. 9. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), določa: »Pri sklepanju in prenehanju
    pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja sta delodajalec in delavec dolžna
    upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb,
    drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca.«
    Predlog pravilnika v primerjavi z ostalimi poklici v javnem sektorju krši temeljno načelo
    objektivnih meril za vrednotenje dela kot ga določata spremenjena Socialna listina in citirani
    Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, kar lahko vodi v odškodninsko
    odgovornost, v kolikor bi se kdo od zaposlenih počutil nepošteno obravnavanega pri
    napredovanju.
    Sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju Sonce Slovenije zato podaja negativno mnenje
    na predlog Pravilnika in naproša, da se upoštevajo predlagani popravki, ki jih sindikat podaja,
    v smislu olajšanja napredovanja vsem zaposlenim z določitvijo bolj objektivnih in realno (v
    praksi) dosegljivih meril.
    Za ZVIZ:
    IO ZVIZ
    Polonca Krobat, dipl.vzg., mag.mang.
    Marko Blatnik, univ. dipl. prav.